Državni zbor RS je tik pred koncem leta 2020 na svoji 53. izredni seji 17. decembra 2020 sprejel novelo ZKP-O, katere nameni so predvsem uskladiti slovensko kazenskoprocesno ureditev z evropsko ter bolj ekonomično urediti kazenski postopek in ga poenotiti s pravdnim postopkom. Skladno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (Uredba 2017/1939/EU) je novela ZKP-O vzpostavila oziroma uredila nov tip državnega tožilca – evropskega javnega tožilca. Poleg tega je bila z njo v slovenski kazenski postopek prenesena tudi Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (Direktiva (EU) 2016/800).

Nadalje so z novelo, predvsem za učinkovitejši in bolj ekonomični kazenski postopek, uvedene tudi druge pomembnejše spremembe. Te se kažejo predvsem v spremenjenem položaju državnega tožilca (združevanje zadev na tožilski ravni v predkazenskem postopku, spremembe glede rokov za odločanje državnih tožilcev, možnost predhodnega posvetovanja s kvalificiranimi ovaditelji pred zavrženjem ovadbe, preglednejše navajanje in označba dokaznega gradiva) ter možnosti opravljanja celotnega naroka preko videokonference in poenotenja kazenskega postopka s pravdnim postopkom s podajanjem ločenih mnenj vrhovnih sodnikov v primeru odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti. Poleg tega novela uvaja tudi nekatere spremembe glede oškodovanca in procesnih jamstev obdolženca; drugače pa ureja tudi pogoje za opravo obravnave pred pritožbenim sodiščem.